Prevajanje, prevodi

Eden izmed boljših pripomočkov za prevajanje, ki se je v zadnjih letih pojavil na internetu so korpusi, po katerih se da iskati. Pri korpusih gre za ogromne urejene zbirke že prevedenih besedil. V bistvu bi lahko rekli da je velik slovar, kjer pa v slovarju niso samo posamezne besede, temveč celotne besedne zveze in stavki. Če naletim pri svojem prevajanju na neko težjo besedno zvezo lahko to besedno zvezo preprosto vnesem v iskalnik korpusa in če najde besedno zvezo v svoji podatkovni bazi vrne tisti del prevedenega besedila, ki vsebuje to besedno zvezo in še okolišnji tekst, ki je v pomoč za lažje razumevanje konteksta, v katerem je bila besedna zveza napisana. Zame osebno je najboljši Evrokorpus, ki je nastal v sektorju za prevajanje Službe vlade republike Slovenije za evropske zadeve in s podatki, ki jih je v javno uporabo dala Komisija EU. Dostopen je na evrokorpus.gov.si, podpira pa 5 jezikovnih kombinacij.

Zanimiva revija:

http://www.jezikinslovstvo.com/

Po naključju našel pri brskanju po internetu. Izhaja že vse od davnega leta 1955. Koliko revij pa se lahko pohvali s čim podobnim. Revija sicer ponuja zapise o slovenskem jeziku, slovenski literaturi in s tem povezano izobraževalno prakso. Zelo pohvale vredno je tudi, da so si vzeli čas in naredili stare izvode revije dostopne na spletu vse do leta 1999 nazaj.

Naletel na spletno stran:

http://www.sdjt.si/sdjt-www.html

ki vsebuje kopico zanimivih vsebin in povezav. Gre za spletno stran Slovenskega društva za jezikovne tehnologije. Pravkar se je končala konferenca (že šesta) na temo jezikovnih tehnologij, več informacij lahko najdete na http://nl.ijs.si/is-ltc08/index-sl.html. Od povezav na spletni strani društva je zanimiva kolekcija jezikovnih korpusov, skupaj kar 11, med njimi tudi FidaPlus, z 621 milijoni besed. Zanimiva je še kolekcija povezav do slovarjev, naletel pa tudi na povezavo do sintetizatorja govora, na spletni podstrani Inštituta Jožef Štefan: http://ai.ijs.si/govorec/.

Po prevajanju spletnih strani je pogosto povpraševanje, resna podjetja si namreč skoraj ne morejo privoščiti, da svojih strani ne bi imela prevedenih v vsaj enega izmed tujih jezikov, najpogosteje je to angleščina in nemščina. Prevajanje spletnih strani  pa ne obsega le prevoda besedila, ki se lahko nahaja v raznih oblikah, kot so html, asp, sgml, php,… in se nahaja na spletnih straneh izbranega portala ampak lahko v primeru celovite ponudbe vključuje tudi testiranje funkcionalnosti spletnega mesta. V primeru kompleksnejše spletne strani prevajanje lahko vključuje tudi prevode grafičnih delov spletne strani.

Ena izmed pomembnih metod, ko gre za prevajalstvo je takoimenovana lokalizacija oziroma prilagajanje začetnega dokumenta jeziku, kulturi in drugim značilnostim končnega okolja, kateremu je prevod oziroma izdelek namenjeno.

Organizacija ki je posvečena temu aspektu prevajanja se imenuje LISA (kar je krajše za Localization Industry Standards Association.

Pomembnost lokalizacije potrjuje številne statistike, tako je štirikrat bolj verjetno, da bo nekdo kupil produkt če se nahaja v njegovem materinem jeziku. Število ljudi, ki obiskuje le spletne strani, ki so napisane v materinščini zdaj že krepko presega 100 milijonov ljudi.

Na spodnji strani:

http://www.ojohaven.com/fun/translation.funnies.html

lahko najdete še eno dobro zbirko smešnih primerov prevajanja.

V prevajanju včasih pride do smešnih napak, ki še enkrat potrjujejo, kako pomemben je kakovosten prevajalec.

Primeri:

Electrolux naj bi v svoji oglaševalski kampanji v ZDA za sesalce uporabil naslednji slogan:

“Nothing sucks like an Electrolux.”

Na Tajvanu naj bi Pepsi slogan

“Come alive with the Pepsi Generation” prišel ven kot  “Pepsi will bring your ancestors back from the dead.”

Ko je General Motors uvajal avto Chevy Nova v Južni Ameriki se naj ne bi zavedal, da “no va” pomeni “it won’t go”.

V Italiji naj bi bil v kampanji izveden naslednji “lapsus” Schweppes Tonic Water preveden v
Schweppes Toilet Water.